Aktivno kratkoročno finančno upravljanje

Večina podjetij že ima finančno načrtovanje, ki je v idealnem primeru popolnoma integrirano iz načrtovanja poslovnega izida. Tudi primerjave planiranih in dejanskih podatkov so praviloma izdelane na osnovi mesečnih izidov. Osnovo za take primerjave sestavljajo popolnoma zaključeni izidi po obdobjih. Tu so mišljeni izidi po kvartalih ali mesecih.

Problematika pri takšnih finančnih načrtovanjih in primerjavah je, da gre pri tem za zglajeno drseče povprečje. Kot primer lahko navedemo nekega ponudnika kadrovskih storitev, ki mora vsak mesec najkasneje do 15. dne v mesecu izplačati plače za pretekli mesec. Povprečno stanje na bančnem računu, ki je bilo izračunano iz zglajenega drsečega povprečja, odstopa bistveno od skrajne vrednosti po izplačilu plač. Če bi želeli okrepiti kratkoročno finančno upravljanje bodisi z zagotavljanjem lastne likvidnosti ali z optimiranjem kapitalnih stroškov, je kratkoročno finančno upravljanje (Treasury) neizogibno.

Cilj pri tem je, da se iz tekoče razpoložljivih likvidnih sredstev, iz odprtih postavk glede na stranko in dobavitelja ter iz naročil strank kot tudi lastnih naročil izračuna potreba po finančnih sredstvih in na osnovi teh izračunov sprejmejo ustrezne odločitve o odmerah davka in o financiranju. Izziv pri tem je, da je potrebno predvidevati tokove plačil daleč vnaprej. Zelo veliko podjetij tukaj pristopa nesistematsko in uporablja nepopolne sisteme za napovedovanje in s tem tudi za razpolaganje in/ali dela dvojno evidentiranje. Zvišani kapitalni stroški in zamujena plačila so logične posledice, čeprav to ne bi bilo potrebno. Večina podjetij uporablja sodobne ERP sisteme, ki te informacije že vsebujejo.

Primer: neko proizvodno podjetje dobi naročilo za izdelavo jeklene konstrukcije. Za izvedbo naročila mora pri dobavitelju naročiti profilirane cevi. V okviru naročila se določi dobavni rok, plačilni pogoji dobavitelja pa so sklenjeni in določeni v ERP sistemu. Razlika dobavnega roka in obračuna s strani dobavitelja sta dva delovna dneva. S temi podatki se lahko točno določi rok odtoka finančnih sredstev za surovine. Na nasprotni strani je stranki določen dobavni rok, katerega se mora držati v vsakem primeru. Dobava in obračun sta tako določena. Če te podatke dopolnimo s podatkom plačilnega roka z matičnimi podatki stranke, potem lahko tudi točno izračunamo, kdaj bomo prejeli plačilo s strani stranke. Seveda pa je potrebno upoštevati tudi plačila, ki ne izhajajo iz klasičnih naročil ali odprtega seznama postavk. Tu lahko omenimo na primer najemnine, davke ali plačila plač, katere moramo zraven upoštevati.

Potrebno je urediti tudi zakasnela plačila. Za uspešeno finančno upravljanje (Treasury) je posebej pomembno, da se vedno dela s tekočimi podatki. Osnovni podatki za obračunavanje morajo biti časovno točno izvzeti oz. identični s stanjem knjižb, to pomeni, da se morajo stanja na bančnih računih združiti z odprtimi postavkami, ki so bila 100-odstotno sinhronizirana. V nasprotnem primeru lahko pride do dvojnih plačil.

Rezultat vsakega kratkoročnega finančnega upravljanja naj bi bil pregleden prikaz razpoložljivih likvidnih sredstev ter pričakovanih pritokov in odtokov sredstev. Za ohranitev preglednosti in, da ne bi prišlo do navidezne natančnosti priporočamo prikaz na tedenski osnovi.

Kontakt:
Dipl. math. oec. Rainer Kaschta
rainer.kaschta@consultnetwork.si
Tel. +43 (0)463 219095